Pomoč in branje manjšim otrokom pred počitkom
Počitek spada med osnovne fiziološke potrebe, prispeva k umiritvi otroka in utrjuje možganske povezave. Razvija tudi pomembne vrednote: otrok se nauči prisluhniti potrebam sebe in drugih in razvija sodelovanje, strpnost in spoštovanje do tistih, ki potrebujejo počitek. V vrtcih in tudi doma je lahko s počitkom povezana še dodatna vrednota: da otroci poslušajo pravljice ali prijetno glasbo ali pa tudi zvoke narave. Tudi po spanju imajo otroci priložnost, da izkažejo pomoč drugim, saj zložijo odejo in v paru s prijateljem pospravijo ležalnik. S tem zaznavajo potrebe mlajših in pridobivajo samozavest.
Vzgojitelji imajo za razvijanje teh vrednot tudi veliko možnosti v garderobi, ko se otroci pripravljajo na sprehod ali za igro na dvorišču: pustijo, da se otroci čim bolj samostojno oblečejo in obujejo, spodbudijo večje otroke, da pomagajo mlajšim, učijo mlajše, naj se zahvalijo za pomoč, razlagajo starejšim, naj nekoliko počakajo na mlajše in tako naprej. Pa tudi starši imamo za takšno učenje veliko priložnosti, samo reči si moramo, da se nam ne mudi.
Skrb za mlajšega
Otroci med 3 in 6 leti že radi poskrbijo za mlajše otroke in tako dokažejo, da so odgovorni in da radi pomagajo drugim. Otroci pomagajo mlajšim pri oblačenju, zapenjanju gumbov in zadrg, obuvanju in tako dobijo občutek koristnosti in solidarnosti. Večje otroke je pri tem včasih treba nekoliko spodbuditi. Starejšega otroka lahko primemo za roke, peljemo k mlajšemu, ki še ne zna sam obleči jopice in mu rečemo: »Poglej, ne zmore še sam. Mu lahko, prosim, pomagaš? Ko otrok konča: »Hvala, v veliko pomoč si bil. Verjetno se lepo počutiš, a ne?«
Včasih lahko gre otrok iz starejše skupine pri kakšnem dogodku v mlajšo skupino in pomaga. Vse otroke, ki so pripravljeni pomagati, je treba potem pohvaliti, saj pohvala pomeni spodbudo za otrokovo nadaljnje delo.
To sem jaz
Pri tej dejavnosti radi sodelujejo otroci 4 – 5 let, njen namen pa je vzgojiti samozavestne posameznike, ki se zavedajo svojih značilnosti in imajo svoje mesto v družbi. Vzgojitelj reče otrokom: “Vsi imamo različne poteze. Da si boste zapomnili svoje poteze, ki so značilne samo za vas in da boste lahko opisali eno svojo značilnost, po kateri se razlikujete od svojih prijateljev, se prosim, poglejte v ogledalo. To je lahko barva vaših oči, las, vaš način smeha, obleka ali čevlji, vaši občutki ali kaj drugega.
Strežba malice
V začetku šolskega leta najprej vzgojitelj sam postreže malico otrokom. Nadene si predpasnik in vsakemu otroku posebej ponudi pijačo, sadje … Pri tem uporablja vljudnostne izraze: “Izvoli.” Otroka spodbudi, da odgovori: “Hvala.”
Čez kakšen dan povabi enega otroka, da on postreže malico. Vsak dan je na vrsti drug otrok.
Otrok s to dejavnostjo razvija pozitivno samopodobo, socialne spretnosti in se zaveda potreb drugih. V njem se krepijo vrednote: odgovornost, skrb za druge, skrb zase, pomoč, vljudnost in prijateljstvo.
Priprava mize
Otrok lahko pripravi mizo za obrok sam zase ali pa nekaj otrok pripravi mizo še za vse ostale otroke. S to dejavnostjo krepimo vrednote odgovornosti, pomoči, vljudnosti, prijateljstva. Otrok razvija pozitivno samopodobo, koncentracijo in socialne spretnosti.
Otrok, ki pripravlja mizo za kosilo, si umije roke in obleče predpasnik. Pri omizju, ki ga pripravlja, prešteje stole in tako izve, koliko pogrinjkov naj pripravi.
Na mizo najprej prinese krožnike in jih razdeli po enega k vsakemu stolu.
K vsakemu krožniku prinese še kozarec, položi poleg krožnika prtiček, na desno stran žlico in na levo stran vilice.
V božičnem ali velikonočnem času lahko mizo še dodatno okrasimo. Posebej jo lahko okrasimo tudi za praznovanje rojstnih dni.
Vljudnostni izrazi
Vljudnost in spoštovanje sta pomemben del socialnega obnašanja. Lahko si ga predstavljamo kot olje za kolesa. Za mnogo otrok ni problem v tem, da bi si želeli biti poredni, ampak je težava, da nimajo spretnosti ali jezika, s katerim bi lahko izrazili svoje potrebe. Vaje vljudnosti in spoštovanja jim dajo model za obnašanje in jih opremijo, okrepijo, da sprejmejo odgovornost za svoje obnašanje.
Odrasli moramo živeti vljudnost in spoštovanje ves čas. Moramo biti modeli in najboljši zgled le-tega. To je res pomembno, da udejanjimo, saj po vljudnosti in spoštovanju postaja svet boljši in smo prinašalci miru. To zahteva od nas v marsičem globoko spremembo, spreobrnjenje. Vedno se moramo zavedati, da so naša dejanja povezana z drugimi, če nas gledajo ali ne.
Navade povezane z vljudnostjo in spoštovanjem so del vsake kulture. Otroci kmalu postanejo del kulture. Zato morajo vedeti, kaj je primerno in ustrezno v družbi, v kateri živijo, da bodo lahko v njej živeli na najboljši način. Vljudnost in spoštovanje ohranjata določeno kulturo in hkrati omogočata tudi srečanje med kulturami.
V obdobju dveh let in pol do šestih let je otrok v občutljivem obdobju za učenje dobrih navad. Maria Montessori poudarja, da je to obdobje, ko smo občutljivi, da naredimo pravilno in točno.
Želja biti vljuden in prijazen je v otroku prisotna naravno. Starši in vzgojitelji iščemo, kako to potrebo podpreti s tem, da smo model in da opogumljamo to naravno usmerjenost. Nekatera dejanja je potrebno demonstrirati, druga pa otrok srka skozi pozorno opazovanje okolja. Vse to pripravlja otroka, da bi bil enkrat miroljuben državljan. Maria Montessori predlaga, da bi te vaje izvedli izven življenjske situacije (pozdravljanje, opravičiti se, povabiti k igri, …) Npr. če nek otrok zaloputne z vrati, ne rečemo: »Tega se ne dela tako,« ali celo, »Kolikokrat sem ti že rekla, da ne butaj …« Takrat ga ne popravljamo. Otrok je prizadet v dostojanstvu. Ne spravljajmo ga v zadrego, ampak čez nekaj časa lahko rečemo: »Pokazala vam bom, kako zapiramo in odpiramo vrata.« Ali: sedimo v krogu in teče pogovor: Kaj pomeni, da pozdravimo. Koga pozdravimo živijo, dober dan,… Pokazala vam bom, kako nekoga pozdravimo …
Otroke je namreč treba opremiti s spretnostni in besedami, da bodo lahko izrazili svoje potrebe. Te vaje jim dajejo MODEL za obnašanje in jih opremljajo, da sprejemajo odgovornost za svoje obnašanje.
»Učite z učenjem, ne s popravljanjem!« Maria Montessori
Cilj: Miroljuben državljan. Otrok se tako uči živeti z dostojanstvom do sebe in drugih. Razvoj naravnih lastnost: prijaznost, radovednost, sočutje, ljubezen= normaliziran otrok.
Zaploskajmo pravim stvarem
Dejavnost z naslovom Zaploskajmo pravim stvarem, ima namen naučiti otroke odgovornosti in se razviti v odgovorne osebe. Dejavnost v turškem vrtcu se izvaja kot drama. Vzgojiteljica sprašuje o tem, kaj je prav in kaj je narobe in otroci odgovarjajo ali s ploskanjem ali tako, da mirno stojo in sklenejo roke (kadar so v taki drži, pravijo, da so postanejo cvetlice). Vzgojiteljica sprašuje vrsto stvari kot:
Ta vaja vsebuje preprosta in neposredna navodila o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Je učinkovita, ker je predstavljena v obliki drame, pri kateri sodelujejo tudi otroci. To poudari pravilna in napačna dejanja in prispeva k temu, da si otroci zapomnijo pravila. Vzgojiteljica predstavi največ 10 pravil in od časa do časa pohvali otroke, ker pravilno odgovarjajo.
Bodimo spoštljivi
Ta dejavnost pomaga otrokom razumeti, da morajo biti spoštljivi proti starejšim. Izvaja se jo kot igro oziroma simulacijo, kar povzroči, da so otroci bolj pazljivi in da priložnost, da sodelujejo pri izvedbi. Vzgojiteljica razloži, da bo eden od otrok oblečen kot stara gospa, ki bo prišla na avtobus, drugi pa ji bodo pomagali in tako dokazali, da znajo pokazati spoštovanje do starejših oseb. Posnetek kaže, kako otrok ponudi starejši gospe svoj sedež in ji pomaga z avtobusa; na koncu pa se otroka še nauči, da zna odgovoriti na zahvalo.
Rad te imam
Ta dejavnost je primerna za razvoj otrokovih odnosov proti drugim, ko so stari med 4 do 5 let. Pomaga otrokom, da pokažejo ljubezen oziroma izrazijo svoje občutke na pravi način. Vzgojiteljica enega otroka za drugim vpraša, koga imajo radi in zakaj, otroci pa odgovarjajo. Otroci dajejo različne razloge za to, zakaj imajo radi prijatelje: ker jim prinašajo darila, ker delijo z njimi igrače in darila, ker ne lažejo oziroma so pošteni itd. Vzgojiteljica ponovi izjave otrok, zakaj ima nekdo drugega rad in opiše vrednoto z drugimi besedami. To vajo je mogoče razširiti tako, da vzgojitelj prosi otroke, naj zaprejo oči in razmišljajo o svojih lastnostih, zaradi katerih jih imajo drugi radi in kako se počutijo, ko vedo, da jih imajo drugi radi. Pomembno je, da vsi otroci sodelujejo in uporabljajo pozitivne stavke. Vaja osvesti otroke, da ima vsak pozitivne lastnosti in da jih je prijetno opisovati.
Postavimo se v vrsto
Ta aktivnost je primerna že za otroke 3 do 4 let. Uči jih, da znajo počakati, da pridejo na vrsto, da so potrpežljivi, kažejo spoštovanje do prijateljev in razvijajo sodelovanje. Učitelj pove otrokom, naj se postavijo v vrsto in jih pohvali, ko končajo. Dejavnost bi lahko bila dolgočasna, vendar učitelj animira otroke najprej s pesmijo, nato pa z razgovorom o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če otroci ne bi spoštovali pravila, naj naredijo vrsto; na koncu pa predlaga, da si zaploskajo in si tako čestitajo za dobro organizacijo, sodelovanje in spoštovanje, ki so ga pokazali pri oblikovanju vrste. Dejavnost se lahko tudi razširi z branjem zgodb na to temo.