Kotiček za starše

Higiena

Morda na prvi pogled človeku ni čisto jasno, kako naj bi higiena razvijala vrednote, vendar ima lahko ta dejavnost vsestranski vpliv na samostojnost in samozavest otroka, na njegovo odgovornost do sebe in drugih ter na skrb zase. Otrok se ob uvajanju v higieno tudi uči koordinirati gibe, razvija koncentracijo, občutek za red in samostojnost ter se uči kulturnih navad.

Pri učenju umivanja rok odrasli otroku mirno pokaže posamezne korake in mu omogoči dovolj časa za samostojen poskus.

Pri uporabi robčka otrok postopoma spoznava, kako si obriše nos, robček odvrže in si nato umije roke. Odrasli mu pomaga glede na njegove potrebe.

Vaj z osebno higieno je še veliko, saj lahko otroke učimo tudi česanja las, umivanja obraza, zob, nog, tuširanja in tako dalje. Otrok naj vsako teh dejavnost izvaja čimbolj samostojno.

Glasba in ples

Otroci se že zelo zgodaj začnejo zavedati, kako prijetno je poslušati in se gibati ob glasbi. Ob tem pridobivajo samozavest in razvijajo domišljijo; ko plešejo z drugimi, pa razvijajo občutek odgovornosti do drugih.

V našem primeru smo združili več dejavnosti: vzgojiteljica je otrokom predstavila inštrument (harmoniko), jih povabila, naj pritisnejo na gumbe, nato pa jim je zaigrala pesem in jih povabila k plesu. Otroci se na ta način učijo tudi novih pesmi in bogatijo besedni zaklad.

Igra tišine

Igra tišine je kratka in prostovoljna dejavnost poslušanja in umirjanja. Otroci lahko sodelujejo na svoj način; od njih ne pričakujemo popolne tišine ali nepremičnosti. Trajanje in potek prilagodimo starosti, počutju in potrebam skupine.

Otroke povabimo, da se udobno namestijo in prisluhnejo zvokom okoli sebe. Lahko poslušamo tih instrument ali si podajamo predmet. Dejavnost zaključimo, ko otroci potrebujejo gibanje ali drugo igro.

Črta – gibanje na črti in ples

Maria Montessori je opazila, da otroci zelo radi hodijo po robovih pločnika ali nizkih zidovih. V ta namen na tleh nalepimo črto v obliki elipse, ki naj ne bo preozka. Otroci se ob petju, glasbi ali ritmu gibljejo po črti. Gibanje je sestavljeno iz hoje, hoje po prstih, teka, korakanja, sonožnih skokov, skakanja po eni nogi, galopiranja, hopsanja. Na črto jim lahko postavimo različne ovire ali pa pripomočke, po katerih hodijo (različni športni pripomočki, vrv, deske, kakšna mehka podlaga, da se malo ugreza, deblo, šumeče listje…).

Skupinski ples otroku omogoča razvoj gibalnih spretnosti in ga usposablja za spoštljive medsebojne odnose z vrstniki. Vzgojitelj je tisti, ki otroku pokaže gibe, korake, koreografijo, da jih otrok ponovi. Lahko pa je otroku samemu prepuščeno, da se svobodno izrazi ob poslušani glasbi.

Otrok se vedno bolj zaveda svojega telesa, in njegovo gibanje postaja bolj koordinirano, in gibi postajajo prefinjeni. Napreduje v koncentraciji, samokontroli in samodisciplini. Ob različni glasbi razvija domišljijo in ustvarjalnost v izražanju notranjega doživljanja.

Z upoštevanjem in prilagajanjem celotni skupini razvija občutek za skupnost. Uči se ceniti drugega otroka, ki se izrazi na njemu lasten način.

Čutna pot

V predšolskem obdobju poteka aktiven razvoj čutil in učenja preko njih. Ta razvoj še bolj spodbuja gibanje. Otrok po drugem letu in pol potrebuje izpopolnjevati in vaditi nadzor svojega gibanja, zato je Maria Montessori med vaje vsakdanjega življenja umestila tudi hojo po črti.

Vzgojitelj za otroke pripravi različne, najbolje naravne materiale in jih razvrsti po tleh v krogu. Predlagamo nekaj materialov, lahko se dodajo seveda še mnogi drugi: koruza, seno, kamenje, storži, les, stiropor, volna, voda …

Da otroci lahko občutijo materiale oziroma predmete, ki jih postavimo na črto, se sezujejo. Vzgojitelj otrokom pokaže, kako se mirno hodi po črti (sam se sezuje in hodi en krog). Pokliče vsakega otroka po imenu, da začnejo s hojo. V tišini ali ob umirjeni glasbi otroci mirno stopajo po čutni poti. Hodijo toliko časa, kot želijo.

Te vaje otrokom pomagajo nadzorovati telo, razvijati orientacijo v prostoru, ravnotežje in gracioznost gibov. Poleg tega tudi podaljšajo koncentracijo, večajo samodisciplino, jih pripravljajo in urijo v poslušanju.

Ko z gibanjem zaključimo, se lahko pogovorimo o hoji na črti. Otroci izrazijo svoja doživetja, občutke in čustva. Povedo, po katerem materialu jim je bilo prijetno hoditi in po katerem ne.

Pinokio

Ob zgodbi o Pinokiu se z otroki pogovarjamo o resnici, zaupanju in občutkih. Razmišljamo, zakaj je včasih težko povedati resnico, kako lahko popravimo napako in kako nam pri tem pomaga odrasli. Otroške odgovore poslušamo brez obsojanja in jih spodbujamo k pogovoru.

Pomoč in branje manjšim otrokom pred počitkom

Počitek spada med osnovne fiziološke potrebe, prispeva k umiritvi otroka in utrjuje možganske povezave. Razvija tudi pomembne vrednote: otrok se nauči prisluhniti potrebam sebe in drugih in razvija sodelovanje, strpnost in spoštovanje do tistih, ki potrebujejo počitek. V vrtcih in tudi doma je lahko s počitkom povezana še dodatna vrednota: da otroci poslušajo pravljice ali prijetno glasbo ali pa tudi zvoke narave. Tudi po spanju imajo otroci priložnost, da izkažejo pomoč drugim, saj zložijo odejo in v paru s prijateljem pospravijo ležalnik. S tem zaznavajo potrebe mlajših in pridobivajo samozavest.

Vzgojitelji imajo za razvijanje teh vrednot tudi veliko možnosti v garderobi, ko se otroci pripravljajo na sprehod ali za igro na dvorišču: pustijo, da se otroci čim bolj samostojno oblečejo in obujejo, spodbudijo večje otroke, da pomagajo mlajšim, učijo mlajše, naj se zahvalijo za pomoč, razlagajo starejšim, naj nekoliko počakajo na mlajše in tako naprej. Pa tudi starši imamo za takšno učenje veliko priložnosti, samo reči si moramo, da se nam ne mudi.

Skrb za mlajšega

Otroci med 3 in 6 leti že radi poskrbijo za mlajše otroke in tako dokažejo, da so odgovorni in da radi pomagajo drugim. Otroci pomagajo mlajšim pri oblačenju, zapenjanju gumbov in zadrg, obuvanju in tako dobijo občutek koristnosti in solidarnosti. Večje otroke je pri tem včasih treba nekoliko spodbuditi. Starejšega otroka lahko primemo za roke, peljemo k mlajšemu, ki še ne zna sam obleči jopice in mu rečemo: »Poglej, ne zmore še sam. Mu lahko, prosim, pomagaš? Ko otrok konča: »Hvala, v veliko pomoč si bil. Verjetno se lepo počutiš, a ne?«

Včasih lahko gre otrok iz starejše skupine pri kakšnem dogodku v mlajšo skupino in pomaga. Vse otroke, ki so pripravljeni pomagati, je treba potem pohvaliti, saj pohvala pomeni spodbudo za otrokovo nadaljnje delo.

To sem jaz

Pri tej dejavnosti radi sodelujejo otroci 4 – 5 let, njen namen pa je vzgojiti samozavestne posameznike, ki se zavedajo svojih značilnosti in imajo svoje mesto v družbi. Vzgojitelj reče otrokom: “Vsi imamo različne poteze. Da si boste zapomnili svoje poteze, ki so značilne samo za vas in da boste lahko opisali eno svojo značilnost, po kateri se razlikujete od svojih prijateljev, se prosim, poglejte v ogledalo. To je lahko barva vaših oči, las, vaš način smeha, obleka ali čevlji, vaši občutki ali kaj drugega.

Strežba malice

V začetku šolskega leta najprej vzgojitelj sam postreže malico otrokom. Nadene si predpasnik in vsakemu otroku posebej ponudi pijačo, sadje … Pri tem uporablja vljudnostne izraze: “Izvoli.” Otroka spodbudi, da odgovori: “Hvala.”

Čez kakšen dan povabi enega otroka, da on postreže malico. Vsak dan je na vrsti drug otrok.

Otrok s to dejavnostjo razvija pozitivno samopodobo, socialne spretnosti in se zaveda potreb drugih. V njem se krepijo vrednote: odgovornost, skrb za druge, skrb zase, pomoč, vljudnost in prijateljstvo.

Priprava mize

Otrok lahko pripravi mizo za obrok sam zase ali pa nekaj otrok pripravi mizo še za vse ostale otroke. S to dejavnostjo krepimo vrednote odgovornosti, pomoči, vljudnosti, prijateljstva. Otrok razvija pozitivno samopodobo, koncentracijo in socialne spretnosti.

Otrok, ki pripravlja mizo za kosilo, si umije roke in obleče predpasnik. Pri omizju, ki ga pripravlja, prešteje stole in tako izve, koliko pogrinjkov naj pripravi.

Na mizo najprej prinese krožnike in jih razdeli po enega k vsakemu stolu.

K vsakemu krožniku prinese še kozarec, položi poleg krožnika prtiček, na desno stran žlico in na levo stran vilice.

V božičnem ali velikonočnem času lahko mizo še dodatno okrasimo. Posebej jo lahko okrasimo tudi za praznovanje rojstnih dni.

Vljudnostni izrazi

Vljudnost in spoštovanje sta pomemben del socialnega obnašanja. Lahko si ga predstavljamo kot olje za kolesa. Za mnogo otrok ni problem v tem, da bi si želeli biti poredni, ampak je težava, da nimajo spretnosti ali jezika, s katerim bi lahko izrazili svoje potrebe. Vaje vljudnosti in spoštovanja jim dajo model za obnašanje in jih opremijo, okrepijo, da sprejmejo odgovornost za svoje obnašanje.

Odrasli moramo živeti vljudnost in spoštovanje ves čas. Moramo biti modeli in najboljši zgled le-tega. To je res pomembno, da udejanjimo, saj po vljudnosti in spoštovanju postaja svet boljši in smo prinašalci miru. To zahteva od nas v marsičem globoko spremembo, spreobrnjenje. Vedno se moramo zavedati, da so naša dejanja povezana z drugimi, če nas gledajo ali ne.

Navade povezane z vljudnostjo in spoštovanjem so del vsake kulture. Otroci kmalu postanejo del kulture. Zato morajo vedeti, kaj je primerno in ustrezno v družbi, v kateri živijo, da bodo lahko v njej živeli na najboljši način. Vljudnost in spoštovanje ohranjata določeno kulturo in hkrati omogočata tudi srečanje med kulturami.

V obdobju dveh let in pol do šestih let je otrok v občutljivem obdobju za učenje dobrih navad. Maria Montessori poudarja, da je to obdobje, ko smo občutljivi, da naredimo pravilno in točno.

Želja biti vljuden in prijazen je v otroku prisotna naravno. Starši in vzgojitelji iščemo, kako to potrebo podpreti s tem, da smo model in da opogumljamo to naravno usmerjenost. Nekatera dejanja je potrebno demonstrirati, druga pa otrok srka skozi pozorno opazovanje okolja. Vse to pripravlja otroka, da bi bil enkrat miroljuben državljan. Maria Montessori predlaga, da bi te vaje izvedli izven življenjske situacije (pozdravljanje, opravičiti se, povabiti k igri, …) Npr. če nek otrok zaloputne z vrati, ne rečemo: »Tega se ne dela tako,« ali celo, »Kolikokrat sem ti že rekla, da ne butaj …« Takrat ga ne popravljamo. Otrok je prizadet v dostojanstvu. Ne spravljajmo ga v zadrego, ampak čez nekaj časa lahko rečemo: »Pokazala vam bom, kako zapiramo in odpiramo vrata.« Ali: sedimo v krogu in teče pogovor: Kaj pomeni, da pozdravimo. Koga pozdravimo živijo, dober dan,… Pokazala vam bom, kako nekoga pozdravimo …

Otroke je namreč treba opremiti s spretnostni in besedami, da bodo lahko izrazili svoje potrebe. Te vaje jim dajejo MODEL za obnašanje in jih opremljajo, da sprejemajo odgovornost za svoje obnašanje.

»Učite z učenjem, ne s popravljanjem!« Maria Montessori

Cilj teh dejavnosti je podpreti otrokovo samostojnost, samozavest, zbranost in spoštljive odnose z drugimi. Otrok ob podpori odraslih razvija svoje sposobnosti in občutek pripadnosti skupini.

Zaploskajmo pravim stvarem

Dejavnost z naslovom Zaploskajmo pravim stvarem, ima namen naučiti otroke odgovornosti in se razviti v odgovorne osebe. Dejavnost v turškem vrtcu se izvaja kot drama. Vzgojiteljica sprašuje o tem, kaj je prav in kaj je narobe in otroci odgovarjajo ali s ploskanjem ali tako, da mirno stojo in sklenejo roke (kadar so v taki drži, pravijo, da so postanejo cvetlice). Vzgojiteljica sprašuje vrsto stvari kot:

• Ali je prav, da otrok vzame denar iz denarnice staršev brez dovoljenja?
• Je prav, da nekdo prehitro vozi?
• Je prav, da prodajalec kupcu ne vrne natančnega zneska denarja?
• Je prav, da otrok reče, da si je pred kosilom umil roke, čeprav si jih ni?
• Je prav, da otrok ugasne TV in se uči, kakor je obljubil svojemu očetu?

Ta vaja vsebuje preprosta in neposredna navodila o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Je učinkovita, ker je predstavljena v obliki drame, pri kateri sodelujejo tudi otroci. To poudari pravilna in napačna dejanja in prispeva k temu, da si otroci zapomnijo pravila. Vzgojiteljica predstavi največ 10 pravil in od časa do časa pohvali otroke, ker pravilno odgovarjajo.

Bodimo spoštljivi

Ta dejavnost pomaga otrokom razumeti, da morajo biti spoštljivi proti starejšim. Izvaja se jo kot igro oziroma simulacijo, kar povzroči, da so otroci bolj pazljivi in da priložnost, da sodelujejo pri izvedbi. Vzgojiteljica razloži, da bo eden od otrok oblečen kot stara gospa, ki bo prišla na avtobus, drugi pa ji bodo pomagali in tako dokazali, da znajo pokazati spoštovanje do starejših oseb. V igri otrok ponudi starejši gospe svoj sedež in ji pomaga z avtobusa; na koncu pa se otroka še nauči, da zna odgovoriti na zahvalo.

Rad te imam

Ta dejavnost je primerna za razvoj otrokovih odnosov proti drugim, ko so stari med 4 do 5 let. Pomaga otrokom, da pokažejo ljubezen oziroma izrazijo svoje občutke na pravi način. Vzgojiteljica enega otroka za drugim vpraša, koga imajo radi in zakaj, otroci pa odgovarjajo. Otroci dajejo različne razloge za to, zakaj imajo radi prijatelje: ker jim prinašajo darila, ker delijo z njimi igrače in darila, ker ne lažejo oziroma so pošteni itd. Vzgojiteljica ponovi izjave otrok, zakaj ima nekdo drugega rad in opiše vrednoto z drugimi besedami. To vajo je mogoče razširiti tako, da vzgojitelj prosi otroke, naj zaprejo oči in razmišljajo o svojih lastnostih, zaradi katerih jih imajo drugi radi in kako se počutijo, ko vedo, da jih imajo drugi radi. Pomembno je, da vsi otroci sodelujejo in uporabljajo pozitivne stavke. Vaja osvesti otroke, da ima vsak pozitivne lastnosti in da jih je prijetno opisovati.

Postavimo se v vrsto

Ta aktivnost je primerna že za otroke 3 do 4 let. Uči jih, da znajo počakati, da pridejo na vrsto, da so potrpežljivi, kažejo spoštovanje do prijateljev in razvijajo sodelovanje. Učitelj pove otrokom, naj se postavijo v vrsto in jih pohvali, ko končajo. Dejavnost bi lahko bila dolgočasna, vendar učitelj animira otroke najprej s pesmijo, nato pa z razgovorom o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če otroci ne bi spoštovali pravila, naj naredijo vrsto; na koncu pa predlaga, da si zaploskajo in si tako čestitajo za dobro organizacijo, sodelovanje in spoštovanje, ki so ga pokazali pri oblikovanju vrste. Dejavnost se lahko tudi razširi z branjem zgodb na to temo.

Ločevanje odpadkov

Ko otroke učimo ločevanja odpadkov, jim pri tem posredujemo vrednote kot so spoštovanje, skrb in odgovornost. Za ločevanje potrebujemo 5 košev in sicer za: papir, biološke odpadke, embalažo, steklo in preostale odpadke. Na koših so napisi s sliko. Vajo predvsem v vrtcu večkrat ponovimo; lahko tako, da vzgojitelj otrokom pokaže različne odpadke (prazna plastenka, papir, kos blaga) in jih prosi, naj jih odnesejo v pravi koš. Lahko se zraven vključi večje otroke, ki učijo male ali jim pomagajo ločevati odpadke.

To vajo je možno še razširiti na pogovor o zemlji, o ohranjanju narave, kaj se zgodi z odpadki, ki jih čistilke odnesejo. Otrokom se lahko pokaže tovornjak, ki pobere in odpelje odpadke na zbirno mesto. Obstaja vrsta knjig o ločevanju odpadkov. Lahko se otrokom tudi pove, da je možno iz odpadkov narediti nekaj čisto novega, na primer metulje in živali iz rol toaletnega papirja.

Skrb za živali

Otroci imajo zelo radi živali, zato imamo v nekaterih vrtcih terapevtskega psa, s katerim se ukvarjajo vsi – od najmlajših do najstarejših in s tem razvijajo občutek za sodelovanje, spoštovanje, skrb za druge in odgovornost. Če hočemo pripeljati v vrtec psa, je treba najprej poskrbeti, da ima vse potrebne certifikate, da obvlada obnašanje proti otrokom, potrebni pa so tudi pripomočki kot hrana, voda, vitamini, krtača, povodec in še veliko drugega. Otroci zelo radi hranijo in krtačijo psa, radi pa tudi gledajo, kako izvaja svoje umetnije. Pri hranjenju in krtačenju psa mora dati njegov gospodar otrokom najprej navodila, kako naj se obnašajo v prisotnosti psa. Če se kateri od otrok psa boji, je treba otroka pustiti, da samo gleda, kako z živaljo ravna gospodar in drugi otroci, sčasoma pa se bo v otroku prebudila želja, da ga bo tudi sam pobožal. Otrokom je tudi v veliko veselje, če lahko psa (skupaj z gospodarjem) peljejo na sprehod. In seveda tudi pri ukvarjanju s psom na koncu pospravijo vse pripomočke, ki so jih potrebovali, v košaro.

Rože – čiščenje, zalivanje, šopki

Skrb za rastline zajema različne dejavnosti, ki jih otroku lahko predstavi vzgojitelj. Ko otrok osvoji potrebno znanje, lahko samostojno prevzame skrb za rastline v sobi ali na vrtcu. Pri tem razvija notranje drže kot so skrb za okolje, sodelovanje, pomoč in odgovornost.

• Sejanje rastlin: najprej pripravimo vse pripomočke, ki jih bomo rabili (gredica/lonec, motika, semena, zalivalka z vodo). Z motiko razrahljamo zemljo. Za tem s prsti zajemamo semena in jih enakomerno posipamo po vsej površini. Sledi še zakrivanje semen z motiko ter zadnji korak zalivanje z vodo.
• Sajenje rastlin: najprej pripravimo vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali (gredica/lonec, motika, sadika, zalivalka z vodo). Z motiko razrahljamo zemljo in na enem mestu naredimo luknjo. Previdno primemo sadiko in jo položimo v luknjo. Korenine z vseh strani zakrijemo z zemljo. Zadnji korak je zalivanje novo posajene rastline z vodo.
• Zalivanje rastlin: najprej pripravimo vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali (lončnica/gredica rastlin, zalivalka z vodo). Najprej si ogledamo rastlino, s prsti potipamo zemljo in ugotovimo, ali je suha ali mokra. Če je suha, jo zalijemo, drugače ne.
• Pobiranje pridelkov: najprej pripravimo vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali (gredica z rastlinami/lončnica, po potrebi škarje, košaro ali posodo). Nato si ogledamo, kateri plodovi so že dovolj zreli za pobiranje. Plodove s škarjami ali brez, kot je potrebno, poberemo z rastline in jih položimo v košaro/posodo. Za zadnji korak bi bilo najboljše, če bi pobrane plodove skupaj z otroki kasneje uporabili pri malici, kosilu… (kuhanje čaja, korenček pri malici, jagode pri malici itd.)
• Pobiranje listja: najprej pripravimo vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali (grablje, metla, smetišnica, samokolnica). Nato poiščemo prostor, kjer je na tleh listje. Z metlo oziroma z grabljami začnemo čistiti in delati kup. S pomočjo smetišnice pospravimo listje na samokolnico, ki jo na koncu izpraznimo na za to določenem mestu.
• Skrb za grmovnice: Obrezovanje s primernim orodjem opravi odrasli. Otroci lahko ob njegovem spremstvu poberejo lahke odrezane vejice in jih odnesejo na določeno mesto.

Čiščenje ogledal

Čiščenja ogledal se radi lotijo otroci od 18 mesecev starosti dalje. Pri tem spoznavajo vrednote kot so sodelovanje, pomoč, spoštovanje, samostojnost in skrb za okolje. Otroci so ponosni, če lahko pomagajo vzgojiteljici ali mami, če lahko ponovijo gibe, s katerimi odrasli čistijo ogledala. Vzgojiteljica otroku pokaže, kako naj čisti (otrok pri tem mirno in zavzeto opazuje vzgojiteljico), nato pa ta sam ponovi za njo vse gibe. Ta dejavnost je med otroci zelo priljubljena, zato se za naslednje čiščenje ogledal najdejo vedno novi prostovoljci, ki se učijo čistiti ogledala.

Kartice nasprotja – kaj je prav in kaj narobe, poštenost, odgovornost

S to dejavnostjo lahko predvsem otroke nad tri leta učimo odgovornosti, vljudnosti, spoštovanja, kaj je prav in kaj narobe, skrbi za okolje, ubogljivosti, ljubezni, pravičnosti in strpnosti. Za učenje potrebujemo kartice nasprotja, ki jih polagamo na mizo ali na preprogo. Vzgojiteljica ali starš skupaj z otrokom pregleda karte nasprotja. Vzgojiteljica pokaže prvo karto in vpraša otroka, kaj vidi na njej. Če ne zna opisati, opisujeta skupaj: npr. vidim dva fanta, ki lupita banano. Eden od fantov vrže olupek na tla. Mimo pride starejša gospa. Stopi na olupek in pade. Vzgojitelj vpraša: »Se ti zdi, da je ta fant odgovorno obnašal, ko je vrgel olupek na tla?«Otrok: »Ne.« »Kako bi lahko ravnal drugače?« « Poglejva to karto. Kaj je storil fant na tej karti?« »Olupek je vrgel v koš za smeti.« Nato otroci pregledajo še ostale karte in poiščejo ustrezno karto, ki pokaže, kako ravnamo v različnih življenjskih situacijah.

Nošenje stola, mize…

Otroku pokažemo, kako z obema rokama varno prenese lahek otroški stol, pladenj ali košaro. Predmet naj bo primeren njegovi velikosti in moči. Težje pohištvo, mize, omarice in ležalnike prestavlja odrasli.

Pospravljanje po kosilu

Pospravljanje po kosilu vsebuje spekter različnih dejavnosti, s katerimi otrok ponotranja mnoge vrednote: sodelovanje, skrb za okolje, ljubeznivost in vljudnost, samostojnost, odgovornost …

Vsak otrok v skupini doprinese svoj delež pri urejanju skupnega prostora.

Vzgojitelj otrokom pokaže vsako posamezno dejavnost, kako se izvede. Otroci radi samostojno poskrbijo za prostor. Naloge so lahko razdeljene med »dežurne otroke« ali pa si vsak otrok sam izbere, kaj bo določen dan naredil (lahko so pripravljene kartice za okoli vratu, na katerih je zapisana dejavnost). Način delitve nalog izbere vzgojitelj. Določena dela lahko opravljajo otroci v paru.

Po kosilu vsak otrok odnese svoj krožnik in pribor na voziček ter se umije.

Nato izbere med dejavnostmi, ki jih je potrebno postoriti:

• pobrisati mizo z mokro krpo,
• pobrisati mizo s suho krpo,
• pomesti smeti na kup,
• pomesti smeti na smetišnico in odnesti v koš,

Bralni kotiček

Vzgojitelj otroku pomaga razvijati pozitiven odnos do knjig, če tudi sam pogosto posega po njih, bodisi za lastno branje bodisi za branje otrokom. S svojim zgledom pokaže vrednost branja. Vzgojitelj poskrbi za primeren izbor knjig, ki širijo otrokovo obzorje in mu nudijo zglede etičnih vrednot. Otroku ponudi knjigo že zelo zgodaj, takoj ko lahko udobno sedi v naročju odraslega, ki pred njim drži knjigo. Naša želja je, da bi otrok odkril, kaj knjiga lahko nudi, da bi podpirali rast besedišča in širili otrokovo obzorje.

Pri uvajanju otroka v svet knjig lahko upoštevamo stopnje zahtevnosti knjig:

• Knjige s slikami brez besed (lesene, kartonke).
• Knjige s slikami in eno ali dvema besedama na eni strani (npr. rdeča paprika).
• Knjige s slikami in preprostim besedilom. Vsaka stran prikazuje eno stvar (strani niso med seboj povezane v zgodbo). Beremo besedilo in otrok vidi, kaj se na sliki dogaja (npr. Otrok se kopa.). Primerno za otroke, stare 12 mesecev.
• Knjige s slikami in zgodbo.
• Pesmi, rime, uglasbene pesmi.

Otroke tudi odpeljemo v knjižnico, kjer spoznajo način izposoje.